Parametre
- 338 stránok
- 12 hodin čítania
Viac o knihe
V knjigi se mladi, a že uveljavljeni literarni teoretik in zgodovinar Marijan Dović loti teme, ki na prvi pogled zveni »iztrošeno«, na inovativen, mestoma tudi provokativen način. Razvoja pisatelja ne zasleduje skozi biografsko ali tekstualno optiko, temveč težišče premakne in raje sledi evoluciji literarnega sistema in njegove avtonomije, pisatelja kot literarnega proizvajalca pa postavi v okvir medijskih, distribucijskih in komunikacijskih mehanizmov, ki omogočajo različne strukturne pozicije znotraj sistema, akumulacijo simbolnega kapitala ter zavzemanje položajev, ki krmilijo konsekracijo in kanonizacijo. Ob tem sproti zariše historiat pisateljskih modelov in mehanizme, ki so zaznamovali razvoj percepcij pisateljeve družbene pozicije, na koncu pa revidira znano tezo o slovenskem kulturnem sindromu.
Nákup knihy
Studia Litteraria: Slovenski pisatelj, Marijan Dović
- Jazyk
- Rok vydania
- 2007,
- Stav knihy
- Dobrá
- Cena
- 10,49 €
Platobné metódy
Nikto zatiaľ neohodnotil.
- Titul
- Studia Litteraria: Slovenski pisatelj
- Podtitul
- razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu
- Jazyk
- slovinsky
- Autori
- Marijan Dović
- Vydavateľ
- Založba ZRC
- Rok vydania
- 2007
- Počet strán
- 338
- ISBN10
- 9612540284
- ISBN13
- 9789612540289
- Série
- Anotácia
- V knjigi se mladi, a že uveljavljeni literarni teoretik in zgodovinar Marijan Dović loti teme, ki na prvi pogled zveni »iztrošeno«, na inovativen, mestoma tudi provokativen način. Razvoja pisatelja ne zasleduje skozi biografsko ali tekstualno optiko, temveč težišče premakne in raje sledi evoluciji literarnega sistema in njegove avtonomije, pisatelja kot literarnega proizvajalca pa postavi v okvir medijskih, distribucijskih in komunikacijskih mehanizmov, ki omogočajo različne strukturne pozicije znotraj sistema, akumulacijo simbolnega kapitala ter zavzemanje položajev, ki krmilijo konsekracijo in kanonizacijo. Ob tem sproti zariše historiat pisateljskih modelov in mehanizme, ki so zaznamovali razvoj percepcij pisateljeve družbene pozicije, na koncu pa revidira znano tezo o slovenskem kulturnem sindromu.