Pesmi

Viac o knihe

Bertold Brecht se je začel s pesništvom ukvarjati takoj po prvi svetovni vojnii, ko se je znašel v vrtincu nemškega ekspresionizma, ki je postal izraz tedanje vsesplošne človeške utrujenosti in obupanosti. Ekspresionizem k ot umetniška oblika njegove poezije, kot najznačilnejpi izraz tedanje dobe, ga je globoko zaznamoval, vendar ne do take merem da bi se v njem, tako kot veliko nemških pesnikov tedanje dobe, "izgubil". Brecht je ohranil jasno in kritično razmerje do sveta in dogodkov. Iz tega razloga je po letu 1933, po požigu Reichstaga, prišel v hud konflikt z nacizmom in se je moral iz Nemčije umakniti. Tedanja poezija izraža vso mizerijo izgnanstva in vse upanje revolucionarnega človeka, ke se je odločil pomagati tistim, ki hočejo "spremeniti svet". Vse v njih je "naivno", vse v njih je novo, vse nas sili k nenehnemu, svežemu, "revolucionarneu" odkrivanju sveta. V svojih čustvenih in liričnih zanosih pa je stalno blizu satiri in celo humorju, nenenhno nas spominja na nekatere posebnosti v liriki Miroslava Krleže, s katerim ima tudi sicer marsikaj skupnega. Ervin Fritz je s svojimi pravodi Brechtovih pesmi obogatil slovensko kulturo, s svojim prefinjenim čutom za pesniško resnico pa nam je posredoval pesnika BRechta bolje kot bi mogel kdorkoli.